Razstava Plovnost Ljubljanice
Študijski krožek Plovnost Ljubljanice je vodil mentor Albert Štrancar, CDI Univerzum, potekal pa je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Bil je financiran v okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2017. Člani študijskega krožka so postavili svoje delo na ogled v Malavašičevem kotičku Cankarjeve knjižnice.
PLOVBA PO LJUBLJANICI DO VRHNIKE – DA ALI NE ?
Ostrorogi Jelen iz koliščarske naselbine ob Velikem Jezeru je stopil v skoraj 12 m dolg drevak in odveslal po Ljubljanici do Save, kjer je odložil težak tovor. Vodna pot je bila zanj hitrejša, varnejša in enostavnejša od kopenske. Tako je opisano v Jalnovih Bobrih.
Legenda pripoveduje o Jazonu, ki je iz Grčije plul v Črno morje, tam ukradel zlato runo in s svojimi vojščaki z ladjo Argo po Donavi in Savi priveslal do Ljubljanice. Po Ljubljanici so pripluli prav do Vrhnike, kjer so ladjo razstavili in jo po kopnem odvlekli do Jadranskega morja.
Rimljani so po Ljubljanici z Vrhnike do Ljubljane tovorili sladkor, kavo, svilo … Prve vožnje po Ljubljanici, ki so služile zabavi, so se pojavile v 17. stoletju. Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske zapisal: »Ljubljanica je do Vrhnike tako globoka, da se da voziti po njej gor in dol z velikimi ladjami, ki nosijo po 300 centov blaga.«
Leta 1840 je po Ljubljanici zaplul prvi parnik za prevoz ljudi in tovora. Imenoval se je Nadvojvoda Ivan. Iz Ljubljane do Vrhnike je porabil manj kot tri ure, kar je bilo za tiste čase ugodno. Po desetih letih so ga umaknili iz prometa. Rečni promet je prišel do veljave le še po rušilnem potresu v Ljubljani leta 1895, ko so čolnarji z Vrhnike in okoliških gozdov v Ljubljano dovažali material za obnovo mesta.
Konec 19. stoletja se je industrijalec Kotnik z Vrhnike odločil narediti parnik. Uporabljal ga je za prevoz lesa in za zabave, na katere je vabil svoje poslovne partnerje in politične somišljenike. Parnik je bil zasidran na Vrhniki. Potopil se je po enem letu.
V 60. letih prejšnjega stoletja je bila plovba po Ljubljanici prepovedana. V zadnjih desetletjih se je promet z ladjicami spet začel vračati, a zgolj za turistično in športno dejavnost. Plovba je danes dovoljena le od Ljubljane do pritoka Iščice v Ljubljanico. Vrhničani pa si želimo obogatiti turistično ponudbo s prevozom turistov do Vrhnike. Plovba bi tako služila le za prevoz potnikov v turistične namene. To bi v povezovanju z drugimi turističnimi in kulturnimi dejavnostmi predstavljalo neko dodano vrednost v turistični ponudbi Vrhnike.
Ribiški dom Vrhnika v Sinji Gorici ima več priveznih mest za manjše čolne, urejena parkirišča, brežine in dostopne poti do vode. Najbrž bi bilo potrebnih nekaj manjših posegov, da bi omogočili privez tudi malo večji ladjici za prevoz turistov. Pri ribiškem domu bi turistom predstavili turistične posebnosti Vrhnike, jih razveselili s kavo, ki jo pražijo na Vrhniki. Okoliški kmetje bi jim postregli s kulinaričnimi dobrotami, turistični vodniki pa bi jih popeljali po Bobrovi poti po Barju, rokodelci bi prodajali spominke, ki so značilni za ta del Slovenije – povezano z arheološkimi odkritij, izviri Ljubljanice …
In kakšni so pogoji za plovbo od Ljubljane do Vrhnike?
Do izliva Borovniščice v Ljubljanico globina vode ne predstavlja ovire. Primernost plovbe se kaže do prečenja avtocestnega mostu na Vrhniki. Ta bi lahko predstavljal končno točko plovbe Ljubljana – Vrhnika. V barjanskem delu proti Vrhniki bi bile smiselne poglobitve ali označitve plovne poti s signali, ki bi točno določali pot s primerno globino struge. Brežine Ljubljanice po barjanskem terenu bi morali očistiti, urediti in utrditi.
Seveda pa tu ne smemo pozabiti na varstvo okolja. Standardno plovilo za izvajanje izletniškega turizma od Ljubljane do Vrhnike naj bi bilo v skladu z vsemi predpisi, ki zagotavljajo varovanje naravne dediščine. Za to bi morali poskrbeti vsi udeleženci prometa po Ljubljanici. Urejen bi moral biti inšpekcijski nadzor in ustrezna kazenska politika proti kršiteljem. Za plovbo po Ljubljanici omejena moč motorja ni vzrok, da bi se bali onesnaženja, če motor normalno deluje. Vpliv plovbe na ribe je majhen in v dosedanjih raziskavah ni dokazanega vpliva. Ampak strokovno plat prepuščamo strokovnjakom. Mi smo samo skupinica Vrhničanov, ki jim ni vseeno za domači kraj.
Kolikšno korist bi s turistično plovbo do Vrhnike pridobila naša občina, pa dajemo člani študijskega krožka Plovnost Ljubljanice v razmislek tistim, ki so v občini Vrhnika zadolženi za turistično dejavnost. projekt
Člani študijskega krožka Plovnost Ljubljanice
