Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Austin KLEON: Pokaži svoje delo!

10 načinov, kako deliti svojo ustvarjalnost in se pustiti odkriti

Knjiga razbija mit o samotnem umetniku ter kreativcem, pisateljem in umetnikom (kar smo pravzaprav vsi) kaže pot do novih prostorov, kjer je mogoče pokazati svoje darove. Avtor je v knjigi predstavil deset praktičnih, zabavno prikazanih načel, ki se jih je dobro držati v digitalni dobi, in jih pospremil s svojim umetniškim delom in izvirnimi skicami.
Opogumljajoč priročnik za vsakogar, ki se sprašuje, kako spraviti svojo »robo« na svetlo in kaj narediti, da ga bodo opazili.


»Vsak umetnik mora razrešiti velik problem: kako doseči, da ga opazijo.«
(Honoré de Balzac)


»Bodi tako dober, da te ne bodo mogli prezreti.« (Steve Martin)


Le osredotoči se na to, da postaneš dober, pa bodo ljudje prišli k tebi. Ne boš ti našel občinstva za svoje delo; ljudje morajo najti tebe. Vendar pa ni dovolj, da si dober. Da te najdejo, moraš biti najdljiv. Ko velikodušno delite svoje ideje in znanje z drugimi, pogosto pritegnete občinstvo, ki ga potem lahko uporabite, ko je treba – za kolegialno druženje, pridobivanje povratnih informacij ali pokroviteljstvo.


Knjiga je kot nekakšen začetniški priročnik za ljudi, ki jim gre na živce že sama ideja samopromocije. Kako razmišljati o svojem delu kot o brezkončnem procesu, kako predstavljati ta proces drugim tako, da bi lahko pritegnil tiste, ki bi jih utegnilo tvoje delo zanimati; in kako se spopadati z vzponi in padci v predstavljanju sebe in svojega dela svetu.


Predstavljaj si, da lahko spremeniš kak svoj stranski projekt ali hobi v svoj glavni poklic, ker imaš sledilce, ki te lahko pri tem podprejo. Ali pa si predstavljaj nekaj preprostejšega in prav tako zadovoljivega: porabljati večino časa, energije in pozornosti za svojo obrt, za učenje poklica ali vodenje posla, obenem pa dopuščati možnost, da bi tvoje delo utegnilo pritegniti skupino ljudi, ki jih zanimajo podobne reči. Narediti moraš le to, da svoje delo deliš z drugimi.

10 načinov, kako deliti svojo ustvarjalnost in se pustiti odkriti:


1. Ni treba biti genij.
Na internetu ima vsakdo – umetnik in kustos, mojster in vajenec, strokovnjak in amater – možnost, da kaj prispeva. Vsi se bojimo, da bi izpadli amaterji, toda dejansko je danes prav amater – navdušenec, ki se svojemu delu predaja v duhu ljubezni ne glede na možnost, da bi si prislužil slavo, denar ali kariero – tisti, ki ima pogosto prednost pred profesionalcem. Ker nima veliko izgubiti, je pripravljen preizkusiti karkoli in deliti rezultate z drugimi. Amaterji tvegajo, eksperimentirajo in sledijo svojim muham. Včasih medtem, ko počnejo stvari neprofesionalno, pridejo do novih odkritij. Amaterjem morda manjka formalne izobrazbe, vendar so vseživljenjski učenci in z veseljem odkrito kažejo, da se učijo, tako da se tudi drugi lahko učijo iz njihovih uspehov in neuspehov.


Najboljši način, kako začeti deliti svoje delo, je razmislek o tem, česa se želiš naučiti, in trden sklep, da se boš tega učil vpričo drugih. Bodi pozoren, kaj objavljajo drugi, potem pa opazuj še, česa ne objavljajo. Pozoren bodi na vrzeli, ki jih lahko zapolniš z lastnimi poskusi, naj bodo ti spočetka še tako slabi. Za zdaj še ne razmišljaj o tem, kako iz tega potegniti denar ali si ustvariti kariero. Pozabi, da bi se predstavljal kot strokovnjak ali profesionalec; mirno razkazuj svoj amaterizem (svoje srce, svojo ljubezen). Deli, kar ljubiš, in ljudje, ki ljubijo enake stvari, te bodo našli.


2. Osredotoči se na proces, ne proizvod.
Povabi ljudi v zakulisje. Z razkrivanjem vsakdanjega delovnega procesa – kar je edino, kar »umetnika« zares zanima – lahko ustvariš enkraten stik z občinstvom. Če se osvobodimo svojega ega in razkrijemo delovni proces, dopustimo ljudem možnost trajne povezave z nami in našim delom, kar nam pomaga, da več naših izdelkov zaživi.


Dokumentiraj, kaj delaš. Naj bo narava tvojega dela kakršnakoli: v tem, kar delaš, je umetnost, in obstajajo ljudje, ki bi jih ta umetnost zanimala. Če jo le predstaviš na pravi način. Dejansko je lahko predstavitev tvojega dela celo dragocenejša, če je izdelke tvojega dela težko predstaviti ali če tvoj delovni proces ne vodi do otipljivega končnega proizvoda.
Naberi drobce in preostanke svojega delovnega procesa in jih preoblikuj v zanimivo medijsko obliko, ki jo lahko objaviš. Nevidno moraš spremeniti v nekaj, kar ljudje lahko vidijo. Začni pisati dnevnik: misli si zapisuj v zvezek ali narekuj v diktafon. Izdeluj album z izrezki. Posnemi veliko fotografij svojega dela v različnih fazah ustvarjalnega procesa. Posnemi video sebe pri delu.


3. Vsak dan deli nekaj malega.
Da si človek ustvari soliden opus, traja precej dolgo – pravzaprav vse življenje. Ne razmišljaj o desetletjih, ne razmišljaj o letih, ne razmišljaj o mesecih. Osredotoči se na dneve.
Objavljaj vsak dan. Vsakodnevno objavljanje je celo boljše kot življenjepis ali portfolio, saj sporoča, na čem delaš prav zdaj.
Zavedaj se, da vse, kar objaviš na internetu, postane javno. Zato ne objavljaj stvari, za katere nisi pripravljen, da bi jih videl ves svet.


»Objavljaj tako, kot da ima vsakdo, ki lahko to prebere, možnost, da te vrže iz službe.« (Lauren Cerand)


Bodi odprt, razkrivaj tudi nepopolno in nedokončano delo, o katerem si želiš pridobiti mnenje drugih, ne objavljaj pa prav vsega. Obstaja velika razlika med razkrivanjem in pretiranim razkrivanjem. Deljenje lastnega ustvarjanja z drugimi je velikodušno dejanje – nekaj razdajaš, ker meniš, da bi lahko komu na drugi strani zaslona koristilo ali ga kratkočasilo.
Vprašaj se: »Je to koristno? Je zabavno? Je to nekaj, kar bi rad, da vidita tudi moj šef ali moja mama?«


Zgradi si dobro ime domene. Družabna omrežja so super, ampak prihajajo in gredo. Če te zares zanima predstavljanje svojega dela in samoizražanje, ni nič boljšega, kot če imaš na spletu čisto svoj prostor, ki ga lahko nadzoruješ, kraj, ki ti ga nihče ne more odvzeti, svetovni sedež, kjer te lahko ljudje zmeraj najdejo. Ni treba, da je tvoja spletna stran lepa: samo obstajati mora!

»Zgradi si dobro ime. Pazi, da ostane čisto. Ne sklepaj kompromisov. Ne prizadevaj si za goro denarja ali za uspeh. Pazi, da dobro delaš...
In če si ustvariš dobro ime, bo to ime postalo svoja lastna valuta.« (William S. Burroughs)


4. Razkrij svojo omarico čudes.
Svoje vzore je vredno deliti, saj ljudem dajejo slutiti, kdo si in kaj počneš – včasih celo bolj kot lastno delo. Od kod prihaja tvoj navdih? S čim si polniš glavo? Katera spletna mesta obiskuješ? Kakšno glasbo poslušaš? Spremljaš umetnost? Kaj si prilepil na hladilnik? Kdo ustvarja dela, ki jih občuduješ? Pri kom kradeš ideje? Imaš kakšne idole? Koga spremljaš na spletu? Kdo so mojstri tvojega delovnega področja, po katerih se zgleduješ?


»Dober si samo toliko kot tvoja zbirka plošč.« (DJ Spooky)


Kadar odkriješ kaj, v čemer iskreno uživaš, nikomur ne dovoli, da ti zagreni veselje do tega. Ne počuti se krivega zaradi radosti, ki jo črpaš iz stvari, ki so ti všeč. Slavi jih! Biti odkrit in iskren je najboljši način, da se povežeš z ljudmi, ki so jim všeč enake stvari.


»Delaj tisto, v čemer si najboljši, in se poveži z drugimi.« (Jeff Jarvis)


Vselej priznanje avtorju. Če objavljaš delo drugih, si dolžan zagotoviti, da so avtorji ustrezno navedeni. Tako imajo tudi tvoji sledilci možnosti, da se poglobijo v avtorjevo delo in izvedo kaj več o njem. Če dela, ki ga deliš, ustrezno avtorsko ne označiš, ne okradeš le ljudi, ki so to ustvarili, okradeš tudi vse ljudi, s katerimi si to delil.


5. Pripoveduj dobre zgodbe.
Delo ne govori samo zase. Besede so pomembne. Ljudje si želimo izvedeti, od kod prihajajo stvari, kako so bile narejene in kdo jih je izdelal. Zgodbe, ki jih poveš o svojem delu, imajo velikanski vpliv na to, kako ljudje doživljajo in razumejo tvoje delo; in to, kako ljudje doživljajo in razumejo tvoje delo, vpliva na to, kako ga vrednotijo.


Vsakdo ima rad dobro zgodbo, a dobro pripovedovanje ni vsakomur preprosto. To je veščina, ki se je učimo vse življenje. Zato proučuj velike zgodbe, potem pa poišči nekaj svojih. Več kot jih boš povedal, boljše bodo.


Na zabavah govori o sebi. To vzemi kot priložnost, da z nekom vzpostaviš stik ter mu iskreno predstaviš, kaj pravzaprav počneš. Svoje delo bi moral znati razložiti otroku iz vrtca, starejšemu občanu in vsem, ki so vmes. Povej resnico, in sicer z dostojanstvom in samospoštovanjem. Odgovarjaj potrpežljivo in vljudno. Tudi če začneš pisati lasten življenjepis ... Svet običajno od nas pričakuje samo razlago v dveh povedih. Naj bosta ti povedi kratki in sladki. Ne lepšaj se. Ne hvalisaj se. Samo povej dejstva.

6. Poučuj, kar obvladaš.
Deli svoje poslovne skrivnosti. Pomisli, kaj od svojega delovnega procesa lahko objaviš na način, ki bo podučil ljudi, s katerimi si želiš vzpostaviti stik. Obvladaš svojo obrt? Kakšne so tvoje tehnike? Si vešč določenih orodij in gradiv? Kakšno znanje je potrebno za tvoje delo?


Če se česa naučiš, se obrni naokrog in nauči tega druge. Deli z drugimi sezname knjig, ki si jih prebral. Opozarjaj na koristna referenčna gradiva. Ljudi korak za korakom popelji skozi svoj delovni proces. Ko z drugimi deliš svoje znanje in delo, dobiš številne lekcije v povračilo.


»Objavljanje stvari pred celim svetom je zame brezplačno izobraževanje, ki traja vse življenje.« (Christopher Hitchens)


7. Ne bodi drekobrbec.
Zapri gofljo in poslušaj. Napredno razmišljujoči umetniki nikoli ne iščejo samo oboževalcev ali pasivnih konzumentov svojega dela, temveč vselej predvsem potencialne sodelavce. Ti umetniki se zavedajo, da dobro delo ne nastaja v vakuumu in da je doživljanje umetnosti vselej dvosmerna cesta, ki ni popolna brez povratne informacije. Ti umetniki so navzoči na spletu in odgovarjajo na vprašanja, prosijo za priporočila za branje, z oboževalci klepetajo o stvareh, ki jih imajo radi. Če želiš imeti oboževalce, moraš biti najprej sam oboževalec. Če želiš, da te skupnost sprejme, moraš biti najprej dober pripadnik te skupnosti. Če na spletu opozarjaš le nase, delaš napako. Biti moraš povezovalec. Če hočeš dobiti, moraš dati. Če hočeš biti opažen, moraš opaziti. Bodi pozoren. Bodi obziren. Bodi odprto vozlišče.


Želi si src, ne strmečih oči. Naj te ne skrbi, koliko ljudi ti sledi na spletu; skrbi raje za vrsto ljudi, ki ti sledijo. Če si želiš sledilcev, bodi nekdo, ki mu bo vredno slediti.


»Veliko ljudi zapravlja čas in energijo za vzpostavljanje stikov, namesto da bi se potrudili, da bi bili dobri v tistem, kar delajo, čeprav je biti dober v svojem ustvarjanju edino, kar ti prisluži avtoriteto in zveze.« (Steve Albini)


Delaj stvari, ki jih imaš rad, in govori o stvareh, ki jih imaš rad, pa boš pritegnil ljudi, ki imajo take stvari radi. Tako preprosto je.

Vampirski preizkus. Če se po druženju s človekom počutiš izmozganega in izpraznjenega, je to »vampir«. Če se po druženju s človekom še naprej počutiš polnega energije, to ni »vampir«. Če se znajdeš blizu »vampirja«, ga izloči iz svojega življenja za vselej.


»Če te kaj vznemirja, to delaj. Če te kaj izčrpava, tega ne delaj.« (Derek Sivers)


Odkrij kolege »metuljčkarje«. To so ljudje, s katerimi imaš skupne obsesije, ljudje, s katerimi imaš skupno poslanstvo, ljudje, s katerimi gojiš vzajemno spoštovanje. Le peščica jih bo, vendar so zelo zelo pomembni. Naredi vse, kar je v tvoji moči, da vzdržuješ odnos s temi ljudmi. Poj jim hvalnice pred vsem svetom. Povabi jih k sodelovanju. Pokaži jim svoje delo prej kot drugim. Kliči jih po telefonu in jim razkrij svoje skrivnosti. Naj ti bodo karseda blizu.


»Ko prepoznaš svojo vrsto, dobiš svojo ekipo.« (Austin Kleon)


Srečujte se v živo. Spoznavanje ljudi na spletu je krasna stvar; če pa ti jih uspe spremeniti tudi v prijatelje v živo, še toliko boljše. Če na spletu že nekaj časa prijateljuješ s kom in ta živi v tvojem kraju, ga povabi na kavo. Če kam potuješ, obvesti svoje spletne prijatelje, da se boš oglasil v njihovem kraju.


8. Nauči se sprejemati udarce.
Naj udarijo, kolikor jim duša da. Ko svoje delo postaviš na ogled svetu, moraš biti pripravljen na dobre, grde in hudobne. Več ljudi kot bo naletelo na tvoje delo, z več kritikami se boš srečeval. Vsaka kritika je priložnost za novo delo; včasih gre ljudem kaj pri tvojem delu na živce in zabavno je to še poudariti. Naredi nekaj, kar jim bo šlo na živce še bolj. Če tvoje delo sovražijo določeni ljudje, je to lahko tudi častno odlikovanje. :)


»Trik je v tem, da te ne skrbi, kaj si VSI mislijo o tebi; skrbi naj te, kaj o tebi mislijo PRAVI ljudje.« (Brian Michael Bendis)


Ne hrani trolov. Prvi korak pri vrednotenju informacij je ocena, od koga je informacija prispela. Povratnih informacij si želiš od ljudi, ki jih ti in tvoje delo zanimata. Do odzivov ljudi, ki ne sodijo v ta krog, bodi karseda zadržan. Trol je človek, ki ga ne zanima izboljševanje tvojega dela, temveč le provocira s sovražno, agresivno ali preprosto motečo govorico. Če se spustiš v razpravo s takim človekom, ničesar ne pridobiš. Če jih ne hraniš, navadno odidejo. Troli se pojavijo od nikoder in na najbolj nepričakovanih mestih.


9. Prodaj se.
Celo renesansa je bila sponzorirana. Naj si umetnik zasluži za preživetje z lastnim delom ali ne, denar mora od nekod priti, pa naj bo iz redne službe, od premožnega partnerja, podpornega sklada, umetniških štipendij ali pokrovitelja. Tudi Michelangelo je poslikal Sikstinsko kapelo po naročilu papeža!


»Amater je umetnik, ki se preživlja z redno službo, da lahko popoldne slika.« (Ben Shahn)


Vsi pravijo, da bi radi, da umetniki zaslužijo, ko pa jim uspe, jih zaradi tega zasovražijo. Ne odpiši svojih prijateljev, ki se jim je uspelo prebiti do vsaj majhnega uspeha. Ne bodi ljubosumen, kadar gre ljudem, ki so ti všeč, dobro – slavi njihovo zmago, kot da bi bila tvoja.


Ko se ob delu, ki si ga prosto poslal v svet, začne zbirati občinstvo, boš morda sčasoma želel doseči, da postanejo tvoji pokrovitelji. To je najlaže doseči tako, da zaprosiš za prispevke. Na svoji spletni strani imej gumb KUPI ZDAJ in NAJEMI ME. Prosi svoje »občinstvo«, da te podpira tako, da kupi stvari, ki jih prodajaš. Ne boj se zaračunati za svoje delo, vendar postavi ceno, ki se ti zdi poštena.


Vodi mejling listo. Celo če trenutno nimaš česa prodati, vselej zbiraj naslove e-pošte ljudi, na katere med delom naletiš in s katerimi si želiš ostati v stiku. Med ljudmi, ki se vpišejo na tvojo listo, bodo verjetno tvoji največji pristaši. Ne izdaj njihovega zaupanja in ne skušaj svoje sreče. Kopiči seznam in ga obravnavaj s spoštovanjem. Nekoč ti bo prišel prav.


Naprti si več dela. Bodi ambiciozen. Bodi deloven. Razmišljaj širše. Širi svoje občinstvo. Ne meči samemu sebi polen pod noge v imenu parol »ostani na trdnih tleh« ali »ne bom se prodal«. Preizkušaj nove stvari. Če se pojavi priložnost, ki ti bo omogočila, da delaš še več tega, kar rad delaš, reci da. Če se pojavi priložnost, ki bi ti prinesla več denarja, a manj možnosti za delo, ki ga želiš opravljati, reci ne.


Predaj naprej. Ko ti končno uspe, je pomembno, da uporabiš svoj denar, vpliv ali platformo, ki si jih pridobil, za pomoč tistim, ki so ti pomagali priti tja, kjer si. Poveličuj svoje učitelje, svoje mentorje, svoje junake in tiste, ki so vplivali nate, svoje kolege in svoje pristaše. Daj jim priložnost, da tudi sami delijo svoje delo.


10. Ostani zraven.
Ljudje, ki so dosegli, kar so si želeli, so pogosto tisti, ki so dovolj dolgo vztrajali. Zelo pomembno je, da se ne umakneš prezgodaj. Uspešen ali neuspešen projekt ni nikakršno jamstvo za naslednji uspeh ali neuspeh. Zastojem v karieri se izogneš tako, da nikoli ne izgubiš poleta. Namesto da bi si med projekti vzel pavzo, čakal na odzive in zaskrbljeno premišljeval, kako naprej, samo uporabi konec zadnjega projekta za zagon novega.

Odidi, da se lahko vrneš. Na določeni točki lahko pregoriš; ko plamen ugasne, je treba poiskati vžigalico. Možgane lahko odklopimo od svojega dela npr. med vožnjo z javnim prevozom, pri telovadbi, v naravi. Pomembno je, da delo ločiš od preostalega življenja.


»V trenutku, ko si nekaj nehaš želeti, to dobiš.« (Andy Warhol)


Začni znova. Ko dobiš občutek, da obvladaš vse, kar se da naučiti iz tega, kar pač delaš, je čas, da spremeniš smer in poiščeš kaj novega, česar se bo treba naučiti, da se boš pomaknil naprej. Ne moreš biti zadovoljen z mojstrstvom; moraš se prisiliti, da spet postaneš učenec.


»Vsakdo, ki mu ni nerodno ob tem, kako malo je znal prejšnje leto, se verjetno ne uči dovolj.« (Alain de Botton)


Ko zavržeš staro delo, dejansko narediš prostor za novo. Imeti moraš pogum, da odvržeš delo in povsem na novo premisliš stvari. V resnici nikoli ne začneš zares iz nič. Nikoli ne izgubiš vsega dela, ki si ga dotlej ustvaril. Tudi če se ga trudiš zavreči, se bo tisto, česar si se naučil, prelilo v tisto, česar se boš lotil potem. Tako da ne misli, da začenjaš na novo. Misli, kot da začenjaš znova. Vrni se k prvemu poglavju – in spet postani amater! Išči, kje bi se lahko naučil česa novega, in ko to najdeš, se predaj učenju tega novega vsem na očeh. Dokumentiraj svoje napredovanje in objavljaj, da se tudi drugi učijo s tabo. POKAŽI SVOJE DELO! Ko se prikažejo pravi ljudje, bodo pozoren nanje, saj ti bodo imeli veliko pokazati.


»Knjige so narejene iz knjig.« (Cormac McCarthy)


Austin Kleon je ideje za knjigo Pokaži svoje delo! našel v knjigah:
Brian Eno: A year with swollen appendices
Steven Johnson: Where good ideas come from
David Byrne: How music works
Mike Monteiro: Design is a job
Kio Stark: Don't go back to school
Ian Svenonius: Supernatural strategies for making a rock'n'roll group
Sidney Lumet: Making movies
P. T. Barnum: Umetnost bogatenja

 


Pripravila Barbara Kuzmič, CKV
marec 2020

SHIFT + A