Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Zgodovina Cankarjeve knjižnice in knjižničarstva na Vrhniki

Doba čitalništva 

Zametki vrhniške knjižnice segajo v dobo čitalništva, v rojstno leto rojaka Ivana Cankarja. Na pobudo njegovega očeta Jožefa je bilo leta 1876 ustanovljeno bralno društvo z namenom zagotavljati literaturo v slovenščini za prosvetljevanje in izobraževanje nižjega sloja prebivalstva. Zavedni Vrhničani so se zbirali v čitalnici v Kotnikovem hotelu Pri Črnem orlu.

Zaradi finančne stiske so v društvo začeli vabiti tudi trške veljake, s tem pa tudi nabavljati literaturo v nemščini. Vpliv trških veljakov v društvu je postajal vse večji, začela so se nasprotovanja, bojkotiranja nižjega sloja, predvsem malih obrtnikov.

1882. leta je vodstvo čitalnice prešlo v roke veljakov, društvo je postalo politična organizacija; organizirali so različne prireditve, sredstva pa namenjali za nakup literature.


Javna sokolska knjižnica 

Leta 1908 je bilo na Vrhniki ustanovljeno telovadno društvo Sokol. Člani so na pobudo apotekarja Ramorja začeli zbirati knjige po premožnih vrhniških družinah in ustanovili Javno sokolsko knjižnico. Vodil jo je Stanko Krmavner, pozneje pa Ivan Žitko. Knjige so kupovali z zaslužkom od prireditev v čitalnici. Osnovale so se še rokodelska, prosvetna in župnijska knjižnica. Vse so bile odprte ob nedeljah in so zaračunavale izposojnino.

Med drugo svetovno vojno so Italijani večino knjig sežgali, nekaj pa so jih domačini rešili. Po vojni je mladina zbrala ohranjene knjige in uredila Sokolsko knjižnico. Ustanovljenih je bilo še več drugih knjižnic: knjižnica Sindikata usnjarskih in lesnih delavcev, knjižnica Svobode Verd, knjižnica Izobraževalnega društva, knjižnica Mladinske organizacije, ki pa se niso ohranile.


Ljudska knjižnica 

21. 6. 1958 je bila uradno ustanovljena sedanja vrhniška knjižnica. Iz vsega takratnega fonda je Občinski ljudski odbor ustanovil Ljudsko knjižnico, ki je dobila prostore v baraki IUV. Štela je 912 enot. Prvo leto se je vpisalo 86 občanov, izposojena pa je bila 201 knjiga. Odprta je bila šest ur na teden: v torek in petek od 17. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure. Vodil in strokovno uredil jo je upokojeni učitelj Ivan Michler. Knjige je postavil po formatih, jih vpisal v inventarno knjigo ter izdelal abecedni imenski in naslovni katalog. Vodil je tudi kartoteko bralcev. Pomagal mu je Janez Smrtnik.

Septembra leta 1962, po začasnem vodenju Viktorja Groma, je Občinski ljudski odbor za upravnico redno zaposlil Marijo Iskrenović, ki je knjižnico vodila do upokojitve leta 1996.


Več v:
Zgodovina Cankarjeve knjižnice in knjižničarstva na Vrhniki
Pomembnejše letnice Cankarjeve knjižnice Vrhnika
in
Zgodovina enote v Borovnici:
Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica

SHIFT + A